Ja, tako je.
Pri meni se čas ustavi. Zamrznem ga. “Za zmeri.” 🙂
Tokrat je na fotografiranje družine prišel paketek treh nasmejanih in ene male štručke. Name so pustili zelo lep pečat, še posebej mala dva fantka.
Večji bratec me je vrgel na “tazadnjo”. Toliko o tem, kako mali otroci dobro opazujejo. Skozi okno dnevne sobe, ki jo vidiš, če se pripelješ na parkirišče, je na vrhu police zagledal avion in ko je prišel k meni v studio, nadstropje nižje, mi je to tudi povedal. Z modrimi učki me je pogledal, da on pa bi ta avion imel. Ja nooooroooooo! Kakšen avion? Sem letela gor pogledat, če je avion res na polici … Res je bil! 🙂 Mali car! Itak, da sem mu ga prinesla. Fotka z avionom obstaja! Objavim drugič, ker je bolj barvita.
Tilen, maham tiiii!
Da o micanem bratcu ne govorim. Pridno malo detece. In, kako lepo!
Hvala mamici in očku, za zaupanje. Čudovita družinica ste! Upam, da ste se imeli vsaj pol tako lepo, kot jaz.
Z ljubeznijo,
Leave a reply