Družinsko fotografiranje

Družinski fotograf

“Pa luba duša, kako si lahko na to pozabila?”

Če me kdo vsaj malo pozna, ve, da noro rada hodim in sopiham v hrib. In ta oseba tudi dobro ve, da res sopiham, hehe. (Ni da tečem gor, al pa kej. Ful rada pa tečem dol.) 🙂 Nadaljujem naprej. Z nečaki sem se ne dolgo nazaj odpravila na bližnji hrib in tam srečala nasmejanega očka, ki je zadaj na hrbtu, v nosilcu nosil malega dečka. Za njim je prišla še njegova partnerka in luškana deklica z njo. Pa smo se najprej malo gledali in pozdravili, nasmejali in izmenjali nekaj besed.

Takoj mi ni kapnilo, od kje jih poznam.

Velikokrat se mi zgodi, da ne vem kam ljudi dati. Spoznam res veliko ljudi in tudi res veliko jih pofotkam in včasih mi imena pobegnejo iz glave, pa tudi spremenijo se … Recimo, otroci zrastejo, mamica nima več nosečniškega trebuščka, ampak ga ima očka 🙂 Šalo na stran … In tudi tukaj je bilo tako, da se nisem prav takoj spomnila.
In potem BEEEEEM … “Veeeeeem! To so oniiiii!”

Ko sem pot nadaljevala naprej, sem se spomnila, da je njihova galerija že dolgo pripravljena za objavo, čaka, a ostala je ne objavljena. “Pa luba duša, kako si lahko to pozabila?” sem se spraševala po poti navzgor. Ne vem, res ne vem.

Nikoli ni prepozno.

Vesela sem, da z vami lahko delim to čudovito družino in družinsko fotografiranje, ki smo ga izvedli ob prelepem sončnem zahodu in, ki je večja za še enega prikupnega dečka. Na fotkah še v trebuščku, danes pa že hodi v hribe in se smeje ven z nosilca.

Hvala vam! Za nasmehe s fotkanja in za nasmehe s hriba. Še lepši ste v večjem številu.

Lep dan vsem skupaj!

Če si tudi ti želiš luškanih družinskih fotkic, pocukaj za rokav. Ne čakaj na maj, ker maj je tu. 🙂 Več informacij dobiš na [email protected].
Se vidimo!