Družina – kjer se življenje začne in ljubezen nikoli ne konča.
Ja, ja… Družina je nekaj čudovitega. Pomeni ljubiti in biti ljubljen celo življenje. Družine so po obliki zelo različne. Ene so velike. Druge so majhne, lahko štejejo tudi le dva člana. Družina so lahko tudi prijatelji. Vse pa imajo nekaj skupnega. Neskončno ljubezen. Ljubezen, ki nam daje moč, ki nas napoljnjuje s srečo in ki nas naredi ljudi. Družina ni ena stvar. Ali en občutek.
Družina je tisoč drobnih stvari in občutkov.
Pred časom sem imela veliko čast, ujeti v objektiv čudovito družinsko srečo. Za družinsko fotografiranje so se odločili otroci, ki so svojemu očetu za rojstni dan poklonili prav posebne spomine. Družinske spomine na fotografijah. Ko so bili otroci še majhni, so skupaj velikokrat zahajali v Piran, zato smo tja preselili tudi našo lokacijo fotografiranja. Kako lepo smo se imeli! Naredili smo čudovite spomine, ki so postali večni. Osredotočila sem se na skupinske, družinske fotografije, ki jih bo oče z veseljem gledal vedno znova in znova. Na smeh in na objeme. Sprehajali smo se po ulicah Pirana, veliko smo se smejali, za konec pa smo vsi skupaj nazdravili s šampanjcem. Na vrhu cerkvice, kjer se modrina morja steka v neskončnost. Raj!
Eno od sester, Matejo, poznam že od prej, njeno sestrico sem spoznala kasneje, mlajšega brata pa na dan fotografiranja. Skupaj so prav prisrčen šopek mladosti. Z Matejo sva si večkrat izmenjali mnenja o življenjski in družinski sreči in odkar sva ugotovili, da se v marsičem strinjava, da imava podobne vrednote in da obe zajemava življenje z veliko žlico, sva povezani na prav poseben način. Ker sem vedela, koliko Mateji pomenita njena sestra in brat, sem se odločila, da fotografiranja še ne zaključim, temveč, da jim podarim še nekaj posebnih portretov. Da se mi njihova sestrsko-bratska ljubezen zdi tako čudovita, je to verjetno tudi zato, ker imam tudi sama sestro! Odkar pomnim sva prijateljici in zaveznici, sedaj, ko naju loči nekaj sto kilometrov, pa sva verjetno povezani še bolj. Kako lepo je ta trenutek in zdaj, sva si govorili. Hitro je minilo, to najino druženje in odraščanje. Čeprav je trajalo dobrih 25 let. Sedaj, ko pogledam nazaj, sem hvaležna za vse najine spomine. Na vsa skupna doživetja in popotovanja. Takrat se nisem zavedala, da so trenutki le trenutki in da ne trajajo večno.
Mirno lahko potrdim, da družinsko fotografiranje ni le nastavljanje fotoaparatu. Ni nekaj, kar se hitro naredi. In ni nekaj, kar se zgodi, samo zato, da se. Vse skupaj je veliko več. Je druženje, je smeh in veselje. Je dan, ki je namenjen samo vam. Fotografije vaše družine ne nastanejo v fotoaparatu, nastanejo na drugi strani. Skozi moje oči, kot jih vidi moje srce. Kako jaz doživim vašo srečo, tako jo boste videli tudi sami. Na fotografijah. Iskreno in ne zaigrano. Čiste sreče se ne da zaigrati.
Že veste kako izgleda vaša družinska sreča? Prepričana sem, da bi bili presenečeni, koliko lepote in sreče se skriva v vas.
Današnji zapis posvečam svoji sestri in vsem, ki ste se našli v mojih besedah. Vsem, ki vas družinska sreča spremlja vsak dan. Vsem, ki ste družino našli med prijatelji. In vsem, ki nam je to bilo podarjeno. Imejte se radi in uživajte v vaši sreči. Ta trenutek in zdaj!
Posebna zahvala pa danes tudi mojemu dragemu asistentu, brez katerega fotografije ne bi bile tako sijoče, za vso pomoč, ki mi jo nudi in za obilico smeha. Tomaž, super si se odrezal! Se mi pridružiš še kdaj?
Z ljubeznijo,
Leave a reply